Demo novica Tek v klanec

Tek v klanec (za začetnike tudi živahna hoja navkreber) je najboljša oblika vadbe vzdržljivosti v moči prav tistih mišičnih skupin, ki so pri teku najbolj aktivne. Te so pri teku v klanec v primerjavi s tekom po ravnini veliko bolj aktivne. Ko opravite dober trening tekov v klanec, boste naslednji dan zelo dobro vedeli, katere so najpomembnejše tekalne mišice.
Poskušajmo razložiti:
Tek je gibanje, pri katerem se tekač najprej ‘vleče’ ali ‘grabi’ naprej z nogo, ki jo postavi na tla, nato pa se ‘poriva’ z odrivom – z iztegnitvijo te noge. Za dolgotrajen tek je faza ‘vlečenja’ oz. ‘grabljenja’ pomembnejša. Zato so pri takem teku poleg mišic meč najbolj obremenjene mišice, na katerih sedimo, in zadnje stegenske mišice. Torej mišice, ki iztegujejo nogo v kolčnem sklepu in nas s tem ‘vlečejo’ naprej. Prav s krči v zadnjem stegnu in mečih imajo številni tekači na maratonskih tekih največ težav. Danes ni dobrega tekača, ki v svoj vadbeni program ne bi vključil tudi vadbe teka v klanec.
Tek v klanec je zahtevnejši tudi v energijskem smislu. Napor ob teku po valovitem terenu, tudi navkreber, razbija enoličnost: stabilizirane in osvojene ravni biokemijskih procesov v našem organizmu. Poruši občutek, da lahko tečemo le pri intenzivnosti, ki smo se je navadili. Sprememba v intenzivnosti vadbe je dobrodošla in nujna za korak naprej.
Vadba s teki v klanec ima tudi pomemben psihološki učinek. Klanec, ki se vam zdi dolg in strm, bo po nekaj vadbenih enotah veliko nižji in krajši; manjših klancev sploh ne boste več opazili. Skratka, začutili boste novo kakovost – večjo moč v nogah, ki vam omogoča veliko lažje premagovanje klancev, ob tem pa bo tudi tek po ravnini postal hitrejši.

 

About the author: martinno